več o nas ...

Rozana Bažec

Svetovalka smeri psihosinteza/psychosynthesis professional counselor, specializantka art therapy in direktorica Zavoda Center za psihosintezo in razvoj človeških potencialov Ljubljana. Soavtorica in večletna izvajalka programa Šola čustvene inteligence. Članica italijanskega združenja za terapevtsko psihosintezo (S.I.P.T.) v Firencah, kjer se je štiri leta izobraževala pod mentorstvom mednarodno priznanega terapevta in pisca knjig dr. Piera Ferruccija. Članica EFPP – The European Federation for Psychosynthesis Psychoterapy. Soavtorica prve slovenske knjige o čustveni inteligenci z naslovom Od čustvene inteligence do modrosti srca. Trenutno se izobražuje na področju terapije z umetnostjo na Art Therapy Italiana v Milanu. Psihosintezo in art therapy uporablja pri delu z odraslimi, otroki in mladostniki – v skupinah in individualno. Že vrsto let posveča posebno pozornost razvoju čustev pri otroku in mladostniku ter izobraževanju strokovnega delavca za delo z njimi.

Loredana Erzetič

Absolventka magistrskega študija psihoterapije na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani. Specializantka realitetne psihoterapije na Evropskem inštitutu za realitetno terapijo.

Delovne izkušnje je pridobivala pod okriljem Društva Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper (CPPK), katerega članica je že od ustanovitve leta 2008.

Deluje v lastni zasebni praksi. Področja dela: potrtost, depresije, splošen občutek nezadovoljstva, kronične zdravstvene težave, za katere ni očitnega telesnega vzroka, anksioznost, stres, čustvene stiske, težave v odnosih (partnerskih, družinskih, poslovnih …) ter osebnostna rast. Poleg tega vodi tudi delavnice za podjetja na temo odnosov, komunikacije in stresa na delovnem mestu in druge težave, o katerih bi se želeli pogovoriti s psihoterapevtom. Terapijo izvaja v slovenskem in italijanskem jeziku.

Barbara Krnc

Univerzitetna diplomirana pedagoginja in sociologinja kulture, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo za psihoterapijo, supervizorka Inštituta Williama Glasserja, ZDA, z diplomo iz couchinga. 

Z realitetno terapijo se ukvarja od leta 1998. 

V okviru Društva Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper (CPPK) sodeluje s predavanji in delavnicami na temo ustvarjanja zadovoljujočih odnosov, doseganja duševnega zdravja, izvaja individualno, partnersko in skupinsko psihoterapijo in svetovanje. 

Je članica učiteljskega zbora Evropskega inštituta za realitetno terapijo, katerega soustanoviteljica je in predsednica Sveta inštituta. Izobražuje v docertifikatnem programu iz teorije izbire, realitetne terapije in negospodovalnega vodenja v Sloveniji. V okviru psihoterapevtskega izobraževanja deluje kot učiteljica, supervizorka klinične prakse in terapevtka za osebno izkušnjo. 

Je koordinatorica aplikativnih programov inštituta, znotraj katerega s kolegi uspešno razvija tudi program Tečaj teorije izbire za vsakogar. Ta program je širše dostopen, namenjen zainteresiranim posameznikom in skupinam v zasledovanju boljšega duševnega zdravja ter omogoča sprejemanje izzivov sodobnega časa in aktivnejše oblikovanje osebnega in poklicnega življenja. 

Profesionalno se je kalila pri delu v šolstvu, deset let je delala na penološkem področju s storilci kaznivih dejanj v zavodu za prestajanje kazni zapora, v vlogi supervizorke pri izvajanju edukacije iz realitetne terapije, izvajanju prakse psihoterapije ter na stalnih strokovnih izpopolnjevanjih. Zadnja leta ima zasebno psihoterapevtsko prakso, ki jo izvaja v Svetovalnici Inštituta za realitetno terapijo v Kopru. Največ izkušenj ima z vedenjskimi in vzgojnimi težavami, s problematiko odvisnosti, z učnimi, partnerskimi in psihosomatskimi težavami ter z drugimi težavami v duševnem zdravju. 

Poleg psihoterapevtske prakse izvaja aplikativne seminarje, supervizijo delovnih timov in edukativne interakcijske skupine, npr. skupina za mladostnike, na teorijo izbire fokusirane skupine. Aktivna je v Društvu za realitetno terapijo Slovenije in Evropski zvezi za realitetno terapijo. 

Cilj njenega dela je zagotavljati visok nivo izvajanja svetovanja, psihoterapije in skupinskih oblik dela, ki temelji na stalnem izobraževanju, osebnem razvoju, redni superviziji in zavezanosti k etičnemu kodeksu. 

Zase pravi: »Obiskujem neformalno šolo življenja v vlogi partnerke, matere, sestre, hčerke, prijateljice, kolegice … od tod moj vir ljubezni do ljudi.« 

Neva Felicjan

Leta 2007 je pridobila izobrazbo univerzetne diplomirane socialne pedagoginje.

Svojo poklicno pot je začela kot pripravnica v svetovalni službi na osnovni šoli, kjer je bila dejavna na področju preventivnega, vzgojnega, svetovalnega, kompenzacijskega in socialno – integrativnega dela ter pridobila veščine načrtovanja, oblikovanja individualiziranih načrtov pomoči, sodelovanja z družino in drugimi (za določeno osebo) pomembnimi socialnimi skupinami. Zaposlena je bila tudi kot učiteljica v podaljšanem bivanju na Osnovni šoli Livade Izola. Izkušnje ima tudi s pripravo in z vodenjem mladinskih delavnic ter socialno-integrativnih iger za osnovnošolce.

Od leta 2010 je zaposlena na Zavodu za zaposlovanje, kot svetovalka zaposlitve. Delovne izkušnje ima na področju individualnega in skupinskega svetovanja brezposelnim osebam in na področju svetovanja pri razvoju poklicne poti.

Zaključila je štiriletno izobraževanje teorije izbire, realitetne terapije in pridobila naziv svetovalka realitetne terapije. Opravila je tudi seminar iz gerontološke logoterapije pri Inštitutu Antona Trstenjaka.  Poleg teme kvalitetnega staranja, jo zanima tudi vzpostavljanje varne čustvene navezanosti v otroštvu, zato je opravila izobraževanje v okviru SFU Ljubljana – Vloga odraslih pri razvoju otrokovih možganov, ki ga je vodila dr. Andreja Poljanec.

V okviru Društva Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper (CPPK) je nudila brezplačno svetovanje in psihoterapijo ljudem, ki se soočajo z različnimi izzivi v medosebnih odnosih in tudi osebam s težavami v duševnem zdravju. 

Od leta 2013 je dejavno vključena v izvajanje skupinskih aktivnosti za otroke in mladostnike v okviru občinskih razpisov socialne preverntive, in sicer s projekti: »Preventivno delo z otroki in mladostniki na področju spolnega nasilja«, »Zdravo in pravilno prehranjevanje je odraz zdrave samopodobe«, »Strategije za preprečevanje nasilja za osnovnošolce«, »Kontinuirana skupina za mladostnike s čustveno in vedenjsko izstopajočim odzivanjem« ter »Spodbujanje socialnih veščin za učence osnovnih šol«.

Zase pravi, da ji je zelo pomembno ohraniti spoštljiv in strokoven odnos do klienta v vsaki situaciji. Osebo zna podpreti in ji empatično prisluhniti.

Rada ima življenje, ples, branje in druženje z navdihujočimi ljudmi.

Katja Hrabar

Univerzitetna diplomirana socialna delavka, svetovalka transpersonalno- kognitivne terapije.

Od leta 2002 do 2008 je bila zaposlena v Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper kot svetovalka zaprtim osebam. Delovne izkušnje ima pri vodenju obsojencev skozi prestajanje kazni zapora, kar je vključevalo vsakodnevno individualno in tedensko skupinsko obravnavo. Individualni razgovori so bili med drugim vezani tudi na lajšanje stisk pri privajanju zaprtih oseb na institucijo. Poleg konkretne obravnave obsojencev in priprave individualnih programov tretmaja zanje je v zvezi s tem vodila tudi vso potrebno dokumentacijo.

Zaradi želje po bolj profesionalnem opravljanju svetovanj je zaključila dvoletno izobraževanje iz psihoterapevtske smeri Realitetna terapija na Inštitutu za realitetno terapijo in kasneje tudi triletno izobraževanje na Inštitutu za transpersonalno psihologijo. 

Opravljala je tudi samostojno svetovalno prakso, kjer svetuje odraslim in mladostnikom pri raznih osebnih težavah (težave s samopodobo, težave v odnosih, depresija, anksioznost …). 

Trenutno je zaposlena kot svetovalka dolgotrajno brezposelnim osebam na Zavodu RS za zaposlovanje, kjer poleg samostojnega svetovanja opravlja tudi skupinske oblike dela.

Maja Frencl Žvanut

diplomirana psihologinja – profesorica s statusom klinične psihologinje (pridobljenega v Republiki Hrvaški) in vedenjsko-kognitivna psihoterapevtka v edukaciji. 

Globoko verjamem, da ima vsak človek na tem svetu poslanstvo, ki ga mora opraviti in daje smisel njegovemu življenju. Spoznala sem, da je moje poslanstvo poslušati človeka, razumeti, kaj se v njem dogaja in mu poskušati pomagati, da se razvija. To počnem radovedno, spoštljivo in sočutno, saj menim, da je vsak od nas unikaten in vreden ter ima potenciale za pozitivne spremembe.

Moja karierna pot je do sedaj obsegala opravljanje raznovrstnih del z ljudmi z različnimi težavami, ki so moje znanje in osebnost izoblikovale in dopolnile. Skoraj sedem let sem delala z odraslimi in otroki na Kliniki za psihiatrijo v Osijeku (Hrvaška). Tam sem pridobila veliko izkušenj pri delu s psihodiagnostiko, svetovanjem, z vodenjem terapevtskih skupin, biofeedbackom in s psihoterapijo. V Društvu za psihološku pomoć Sunce (Osijek) sem delala na SOS telefonu, v svetovalnici, izvajala delavnice in psihoterapijo za otroke in mladostnike, njihove starše in posamezne odrasle. Izvedla sem številne delavnice in predavanja o stresu in sprostitvenih tehnikah, komunikaciji in medsebojnih odnosih, kot prostovoljka sem delala tudi v klubu zdravljenih alkoholikov.

Leta 2015 sem se preselila v Koper, saj sem se zaljubila v Slovenca in zdaj sem srečno poročena. Trenutno se še izobražujem na podiplomskem študiju Pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot prostovoljka izvajam delavnice “art terapije” za otroke v Dnevnem centru za otroke in mladostnike Koper in delavnice čuječne izdelave mozaikov za odrasle, namenjene izobraževanju in osebni rasti. Zainteresiranim posameznikom ponujam tudi pomoč skozi psihoterapijo ter delavnice sprostitvenih tehnik in čuječnosti. Vse storitve lahko potekajo v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku.

Mirjana Palčič Bubnič

Univerzitetna diplomirana socialna delavka, psihoterapevtka z evropsko diplomo iz psihoterapije z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami na Centru za socialno delo Izola, v Posvetovalnici za mlade in starše, v Društvu za kreativno preživljanje prostega časa “Nasmeh” ter z nekajletno prakso samostojnega psihoterapevtskega dela z osebami z različnimi stiskami in težavami.

Na Evropskem inštitutu za realitetno terapijo v Kranju poučuje teorijo izbire ter realitetno psihoterapijo.

Delovne izkušnje:

Center za socialno delo Izola (od leta 1985 do 2010): Delala je z otroki in mladostniki s težavami v odraščanju ter z njihovimi starši, z odraslimi osebami (s storilci kaznivih dejanj in z njihovimi svojci), z osebami, ki imajo težave z nasilnim vedenjem, z osebami, ki imajo težave v duševnem zdravju ter z osebami, ki se soočajo z drugimi odnosnimi težavami. 

Posvetovalnica za mlade in starše (od 1988 do 2009): Izvajala in razvijala je različne     primarno preventivne programe za otroke, mladostnike in starše ter vodila igralno-terapevtske skupine otrok s psihosomatskimi in psihosocialnimi težavami.

Društvo za kreativno preživljanje prostega časa »Nasmeh« (od 1994 do 2000): Ustanovila je društvo z namenom razvijanja in ohranjanja povezujočega vedenja med starši in otroki skozi različne skupne aktivnosti (tabori, delavnice, srečanja …). Poudarek je na enakovredni vključenosti obeh staršev v vzgojo.

Evropski inštitut za realitetno terapijo (od 2004 dalje): Na inštitutu izvaja izobraževanje Teorije izbire ter Realitetne terapije za udeležence, ki želijo pridobiti profesionalne kompetence ter izboljšati kvaliteto zasebnega življenja. Izobražuje tudi v programu za pridobitev naziva svetovalec realitetne psihoterapije in psihoterapevt realitetne psihoterapije. 

Zasebno psihoterapevtsko prakso (od 2009 dalje) izvaja v Kopru. Sprejema osebe z različnimi osebnimi težavami in duševnimi stiskami zaradi dalj časa trajajočih nezadovoljujočih odnosov (depresija, psihoze, psihosomatske težave, motnje hranjenja, fibromialgija, težave z odvisnostjo, anksiozna stanja, nasilno vedenje v partnerskih in drugih odnosih), ki pogostokrat temeljijo na neenakosti spolnih vlog. Izvaja skupinsko in partnersko psihoterapijo.

Izkušnje in znanja, ki jih je pridobila pri delu s skupinami otrok, mladostnikov in njihovih staršev v različnih preventivnih in terapevtskih programih ter izkušnje pri delu z zaposlenimi v teh programih vnaša in izpopolnjuje pri izvajanju supervizije v različnih delovnih okoljih.

Specialna znanja in izkušnje je pridobila ob delu z osebami s težavami z nasilno komunikacijo, vzgojnimi težavami otrok in mladostnikov, psihosomatskimi in duševnimi težavami, odnosnimi težavami v partnerskem odnosu, v družini in delovnem okolju ter z dolgoletnim ustvarjanjem in izvajanjem preventivnih programov za otroke in mladostnike.

Pisne objave:

  • Ptički brez gnezda, revija Društva defektologov Slovenije, junij 1993, št. 32, članek: Analiza družinske stvarnosti za sestavo individualnega programa za delo z otroki v igralnih skupinah.

  • Svet kakovosti, revija za teorijo izbire, realitetno terapijo in kakovostno vodenje, november 2005, članek: Pomen sprejemanja v procesu svetovanja.

  • Socialni izziv, revija Socialne zbornice Slovenije, december 2005, št. 23, članek: Sprejemanje v procesu svetovanja.

  • Elektronski zbornik konference Evropa izbira teorijo izbire, april 2013, članek: Samopresojanje moj življenjski stil.

Nataša Prelesnik Korošic

Univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja, psihoterapevtka integrativne terapije, slovenska diploma iz psihoterapije, evropska diploma iz psihoterapije, vpisana v Register psihoterapevtov v okviru Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP), članica Društva Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper (CPPK). 

Integrativna terapija zame predstavlja okvir pomoči, ki ponuja veliko možnosti, da posameznik poišče sebi ustrezno pot do cilja in večjega zadovoljstva s seboj in v odnosih z drugimi. Ne usmerja se namreč zgolj v »psiho« in zato tudi ni poimenovana kot psihoterapija, ampak s širšim izrazom – terapija. Vključuje tudi naše telo, odnose z drugimi, okolje, v katerem živimo … – vse to v pregledu preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Zato v okviru svetovanj in terapije ne uporabljam zgolj pogovora, ampak tudi gibanje, slikanje, sanje, elemente psihodrame, delo s telesom … Ključnega pomena je tudi iskanje in zavedanje naših močnih temeljev in virov moči.

Dodatno sem se usposabljala iz transakcijske analize, gibalno-plesne terapije in metode porajajočega se jezika telesa (angl. EBL).

Moje svetovalno in terapevtsko delo je že od vsega začetka usmerjeno predvsem v pomoč socialno izključenim in ranljivim skupinam (otroci in mladostniki iz priseljenih družin, begunci, osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, osebe s težavami odvisnosti, osebe na prestajanju zaporne kazni …), ki težje sami poiščejo pomoč. Od leta 2012 nudim pomoč predvsem ženskam, ki so žrtve nasilja v družini in njihovim otrokom. Ker me je zelo nagovorila knjiga z naslovom Ženske, ki tečejo z volkovi (Clarissa Pinkola Estés), sem po njenih zgodbah pripravila sklop delavnic za ženske, ki se želijo bolje povezati s seboj in z drugimi ženskami.

Poleg družine, dela in prijateljev me k lepoti življenja usmerjata umetnost in narava. 

Moje vodilo je misel Rudija Kerševana: »Drevo mora v globino, da lahko zraste v nebo.«

Saša Ribič

Univerzitetna diplomirana pedagoginja, psihoterapevtka sistemskega pristopa z zaključeno štiriletno specializacijo v mednarodni Šoli kibernetike psihoterapije – sistemski pristop ter zaključenim študijem propedevtike na Slovenskem inštitutu za psihoterapijo.

Trenutno je v procesu pridobivanja evropskega certifikata za psihoterapijo (EAP certificate). S psihoterapijo se od leta 2008 profesionalno ukvarja v privatni praksi ter kot sodelavka Društva Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper (CPPK). V okviru študija Fakultete za psihoterapevtsko znanost Sigmund Freud Ljubljana je priznana kot učna psihoterapevtka za študente psihoterapije. Dela v Izoli.

V okviru Društva CPPK izvaja individualno, partnersko in družinsko psihoterapijo ter različna predavanja in delavnice s področja krepitve duševnega zdravja in samopomoči.
V Društvu CPPK je aktivna tudi kot članica nadzornega odbora.

Njene izkušnje pri psihoterapevtskem delu obsegajo:
– delo z osebami, ki pri sebi prepoznajo motnje hranjenja;
– delo z mladimi, ki se ne znajdejo v vsakodnevnem življenju in ne vidijo prihodnosti, imajo   težave z identiteto itd.

Delo z osebami, ki želijo doseči boljšo kvaliteto življenja:
– delo z osebami z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju;
– delo z osebami z različnimi težavami, kot so depresija, anksioznost, panični napadi, obsesivno-kompulzivne motnje, ljubosumje, nezadovoljstvo itd.;
– delo s pari, ki prepoznajo težave v partnerskem odnosu;
– delo z družinami, kjer so prepoznane težave pri otroku;
– delo s terapevtskimi skupinami.

»Moja profesionalna pot je, kot pot vsakega kakovostnega in predanega terapevta, proces stalnega izobraževanja in ukvarjanja z lastno osebnostno rastjo. Kakovost mojega dela zagotavljam tudi z redno supervizijo, kar pomeni, da z učiteljem psihoterapevtom stalno preverjam kakovost svojega psihoterapevtskega dela. Pri delu se zavezujem etičnemu kodeksu Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.«

Barbara Valič

Delovne izkušnje je pridobivala kot prostovoljka v različnih nevladnih organizacijah. Zaposlila se je kot strokovna delavka na področju skupnostne skrbi za samostojno in kakovostno življenje oseb s težavami v duševnem zdravju.

Že več kot 15 let dela v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah kot mobilna učiteljica za dodatno strokovno pomoč Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan. V vzgoji in izobraževanju ima izkušnje dela kot izvajalka dodatne strokovne pomoči, svetovalna delavka, članica komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Veseli jo timsko delo za dobrobit otrok. Pomembna ji je dobra sodelovalna klima in osebna rast vseh vpletenih v šolskem okolju. Njeno delo temelji na partnerskem odnosu s starši, z vzgojitelji, učitelji in otroki. Pri delu z otroki vključuje kulturno-umetniške vsebine, igro, gibalno-plesne prvine in lutkovno ustvarjanje. Stremi k razvijanju vključujočega učnega in socialnega okolja, zagotavljanju enakih možnosti, spoštovanju individualnosti ter različnosti, ki nas bogati. Verjame, da z odprtostjo mišljenja in srca ustvarjamo boljši vsakdan. 

V društvu CPPK sodeluje pri izvajanju programov subvencioniranih in brezplačnih psihoterapij sofinanciranih s strani občinskih sredstev. Izvaja razne delavnice v programih za otroke in mladino z namenom krepitve socialnih veščin. Izvaja individualno delo z otroki, mladostniki ter starši. Društvo ji omogoča pridobivanje izkušenj dela s posamezniki, pari in družinami, ki izrazijo potrebo po psihoterapiji. 

Rada aktivno preživlja prosti čas. Se potepa s prijatelji in partnerjem v naravi, spoznava nove kraje in običaje. Obožuje ples in kulturo flamenka.

Darka Verbič

Univerzitetna diplomirana psihologinja, psihoterapevtka realitetne terapije z evropsko diplomo iz psihoterapije, inštruktorica Inštituta Williama Glasserja, ZDA.

Z realitetno terapijo se ukvarja od leta 1995.

V okviru Društva Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper (CPPK) izvaja individualno, partnersko, skupinsko psihoterapijo in svetovanje, vodila je  različne skupine (skupine žensk po raku dojke, skupine staršev in svojcev odvisnikov od prepovedanih drog) in predavanja ter delavnice s področja duševnega zdravja, partnerskih odnosov, težav odraščanja, odvisnosti, psihosomatskih težav.

V okviru Evropskega inštituta za realitetno terapijo (EIRT) izvaja izobraževanje iz teorije izbire in realitetne terapije v Sloveniji, psihoterapijo, supervizijo in učno terapijo.

Največ izkušenj ima z razreševanjem težav odvisnosti od prepovedanih drog, vedenjskih, zakonskih, družinskih, vzgojnih težav ter s klienti z različnimi težavami v duševnem zdravju.

Ukvarja se tudi s pomočjo klientom ob soočanju s hudimi boleznimi.

Njene izkušnje zajemajo tako individualno kot tudi skupinsko psihoterapijo in svetovanje.

Je upokojena a še vedno aktivna.

Zase pravi: »Uživam v druženju s partnerjem, otroki in vnuki, rada imam naravo, ustvarjanje s keramiko, branje, pisanje, slikanje«

Eno izmed mojih temeljnih prepričanj je, da je človek celostno psihofizično in duhovno bitje, ki v vsakem trenutku lahko izbira vedenja, ki ga osrečujejo.

Miran Škerlj

Profesor športa, svetovalec realitetne terapije, supervizor realitetne terapije Inštituta Williama Glasserja, ZDA.
Zdaj v pokoju sem bil zadnjih 20 let zaposlen kot učitelj športne vzgoje v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti. Čeprav po osnovni izobrazbi profesor športa, so me vedno zanimali človeški odnosi. V tej smeri sem se izpopolnjeval na različne načine. Bral strokovno literaturo in se udeleževal različnih izobraževanj. Opravil sem dvoletno izobraževanje iz Mind Clearinga. Nato sem prvo fazo izobraževanja iz teorije izbire in realitetne terapije zaključil s certifikatom leta 2006 in nadaljeval štiriletni postcertifikatni študij.
V okviru Inštituta za realitetno terapijo sem izvajal izobraževanje iz teorije izbire in realitetne terapije na praktikumih v prvem letu izobraževanja.
Udeležil sem se štiriletnega študija telesne psihoterapije Core Evolution.

Izvajam individualna in partnerska svetovanja, največ izkušenj imam na področju vzgoje, partnerstva, na področju dela z odvisniki in njihovimi družinami ter na področju mediacije in razreševanja konfliktov.

Moje vodilo: »Verjamem, da je življenje moja učilnica in vsak, s komer ga družim, moj učitelj. Za to sem ti hvaležen.«

Darja Matičetova

Univerzitetna diplomirana pedagoginja, psihologinja, psihoterapevtka  in supervizorka v izobraževanju iz realitetne terapije, supervizorka razvojno-edukativnega modela supervizije.

Moja poklicna pot je zelo pestra, saj sem delala v vzgojnem zavodu, vrtcu, svetovalnem centru, osnovni in srednji šoli kot vzgojiteljica, učiteljica, predvsem pa kot svetovalna delavka. Poleg tega sem veliko let namenila tudi prostovoljnemu delu in sodelovanju pri različnih projektih: Sezam v Ljubljani, vrtec z novim konceptom predšolske vzgoje Trnovski pristan, delo v terapevtski skupini pri Centru za socialno delo Piran, delo s starši in z mladostniki v različnih terapevtskih skupinah na šolah, kjer sem bila zaposlena.

Profesionalni razvoj sem krepila in poglabljala na različnih seminarjih iz komunikacije različnih terapevtskih smeri in šol, ki sem jih zaokrožila z izobraževanjem iz realitetne terapije, kjer sem leta 1996 stopila na pot učne supervizorke v šoli realitetne terapije.

Sem članica Inštituta za realitetno terapijo, kjer v zadnjem času z veseljem sodelujem tudi pri oblikovanju in delovanju programa tečaja teorije izbire, ki je namenjen vsem, ki bi radi izboljšali svoje odnose na osebnem in profesionalnem področju in s tem svojo psihološko kondicijo oziroma duševno zdravje.

Svoje delovno področje sem razširila s študijem supervizije, ki je metoda za spodbujanje profesionalnega razvoja posameznika, delovnega tima oziroma skupine in delovne organizacije.

Sem članica Društva Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper (CCKP), ki je pisan in zanimiv preplet ljudi z različnimi teoretskimi in psihoterapevtskimi ozadji, kar zame pomeni večjo možnost strokovnega in osebnega napredovanja. Zdi se, da življenje ponuja veliko možnosti, če jih seveda vidiš in sprejmeš.

Eden izmed bogatih izvirov mojih izkušenj in predvsem srčnih povezav so moji odnosi z že odraslima otrokoma (s hčerko in njeno družino ter s sinom) in ostalimi sorodniki in prijatelji.

Največ izkušenj imam z vedenjskimi, učnimi in vzgojnimi težavami, z razreševanjem družinskih in partnerskih težav ter z drugimi težavami v duševnem zdravju. Poleg tega so v zadnjem času v ospredju moje pozornosti tudi profesionalne teme. 

Josipa Prebeg

Diplomirana v clearingu (mind, emotional, body), coachingu, danzi sensibile-čuteče telo, craniosacral listening, anatomy trains-Thomas Mayers.

Izvirna metoda Vera vase

Je avtorica izvirne metode osebne rasti Vera vase in na to temo že več let potekajo seminarji. Skupaj z Alenko Rebula je soavtorica knjige Vera vase.
Pri Društvu Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper (CPPK) sodeluje s predavanji, z delavnicami ter individualnimi srečanji, z osebami, ki si želijo več avtentičnosti, pristnosti in živosti.
Čeprav je pristop, ki ji najbolj ustreza, dialog s telesom, uporablja tudi druge metode. 

Šola poslušanja

Pomemben prispevek je tudi organiziranje in vodenje Šole poslušanja; to je triletni program za obogatitev in oživljanje obstoječega profesionalnega profila.
Program Šole poslušanja se lahko izvaja tudi individualno. 

Čuteči ples

V okviru Šole poslušanja vodi tudi seminarje Čutečega plesa v studiu in Enotedenski seminar v naravi. 

Raziskovanje in preobrazba

Svet, v katerem živimo, je po njenem mnenju lahko “obljubljena dežela”, potrebno pa jo je raziskati, zato da bi izkusili in doživeli, kar nam lahko ponuja.
Raziskovanja so včasih zahtevna, zato je raziskovanje v dvoje lažje in prijetnejše.
Z veseljem se postavlja v vlogo “priče” za osebe, ki si želijo narediti nov ali malo drugačen korak in to pot imenuje osebna rast.
Lepo je rasti ob “priči”, ki ne sodi, ne vrednoti in ne usmerja; ob “priči”, ki zna izprazniti svojo čašo zato, da se ustvari nov prostor za novo zgodbo, ki hoče biti slišana.
Preobrazba se lahko rodi samo iz tistega, kar je bilo zares slišano, globina premika pa odseva globino slišanega. 

Rasti je možno

Rasti je možno, če smo sposobni izpustiti, kar v nas ni več živo in omogočiti, da se rojeva novo.
Rasti je možno, če znamo čakati in bedeti nad nečem, kar nam je pomembno.
Rasti je možno, ko opazimo, da vse, kar je živo, potrebuje nego, obnovo in objem, naj bo to načrt ali oseba.
Rasti je možno, ko znamo ovrednotiti svojo zgodbo in vse, kar smo doživeli, ker nam vse to lahko služi kot odskočna deska za nove smeri.
Rasti je možno, ko prepoznamo potrebo po tem, da imamo nekoga ob sebi, s katerim lahko podelimo vse, kar doživimo, občutimo, zaznamo, opazimo, odkrijemo, sanjamo, po čemer hrepenimo; da lahko podelimo svoje padce in vzpone, da lahko začutimo zaupanje in pripadnost vseobstoječemu. 

Rasti pomeni izhajati iz povezanosti in skupnega ustvarjanja vseh delov sebe, vidnih in nevidnih, in vsega kar nas obdaja.
Smo del vseobstoječe celote.
Kot bitja planeta Zemlja smo vabljeni obravnavati tudi telo, ki želi biti poslušano in upoštevano.
Rasti pomeni obravnavati, kar nam ustvarja nemir, da bi se lahko v miru posvetili tistemu, kar nas navdihuje.
Rasti pomeni ovrednotiti sebe in izhajati iz delov sebe, ki jih imamo radi, jih cenimo in so nam v ponos. 

Biti kos življenju

S skupno zavestjo in močjo smo lahko kos vsem okoliščinam in dogodkom oziroma smo kos življenju, ki ga je vredno živeti.
Pri tem je posebno pomembno, da znamo poiskati dragocene oaze, kjer se lahko naše bitje nahrani in razcveti. 

V naravi

Josipa obožuje naravo.
Ko je v pesku, v morju, v gozdu, na drevesih, na skalah, ne glede na letni čas, pravi, da si nahrani dušo in telo.
Tam je lahko v raztrganih hlačah, z umazanimi rokami, s peskom na obrazu, in se v radosti pristnega bitja predaja naročju matere Zemlje.
Družba srčnih in hvaležnih sopotnikov vsa doživetja še bolj obogati in poglobi raziskovanje življenja navznoter in navzven.

Špela Šoštarič

Je univerzitetna diplomirana psihologinja, ima certifikat VFT iz sistemske družinske in partnerske psihoterapije ter svetovanja, evropsko in slovensko diplomo iz psihoterapije in je članica Društva Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper.

Temelj njenega psihoterapevtskega dela je razvijanje in oblikovanje ljubečega odnosa do sebe in s tem razvijanje ljubečega odnosa do okolja, v katerem živimo in ljudi, s katerimi živimo. Ta temelj je v sebi razvijala in ga še razvija pod vplivom različnih življenjskih izkušenj. Nanjo so vplivali oziroma vplivajo zlasti:

  • Izobraževanje iz sistemske družinske in partnerske terapije in svetovanja, v okviru katerega se je začela zavedati, kako malokrat dobimo ali si damo priznanje, kako pogostokrat pa smo kritizirani ali se kritiziramo.

  • Izkušnje, ki jih je pri svojem skoraj desetletnem delu nabirala pri delu z zasvojenimi s psihoaktivnimi snovmi in njihovimi svojci. Oblikovala je globoko zavedanje, do kakšnih skrajnosti lahko gremo ljudje pri uničevanju samih sebe.

  • Vzhodna filozofija, ki jo je in jo še vedno uči, da smo sami odgovorni za svoje življenje in da lahko naredimo marsikaj dobrega zase.

  • Čuječnost, ki še dodatno poudarja, kako pomembno je, da smo do sebe sočutni.

Katja Kozlovič

Magistrica kadrovskega menedžmenta, univerzitetna diplomirana pedagoginja z večletnimi izkušnjami dela na kadrovskem področju, predvsem na področju izobraževanja in razvoja ključnih zaposlenih v organizaciji. Redno se izobražuje s širšega področja dela z ljudmi.

Želja po še globljem in celovitem razumevanju človekovega doživljanja in delovanja jo je pripeljala na študij Zakonske in družinske terapije, kjer je zaključila program izpopolnjevanja iz zakonske in družinske terapije. Poleg tega je tudi doktorska kandidatka na omenjenem programu, kjer bo svoje dosedanje znanje in izkušnje dela z ljudmi združila v nalogi z naslovom Mrežna povezanost med poklicno obremenjenostjo, partnerskim odnosom in vzgojo otrok.

Terapevtsko prakso opravlja v centru Skupaj, center za družino – Enota Koper po modelu relacijske družinske terapije pod rednim supervizorstvom. 

Je članica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije in Društva Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper (CPPK). Sodeluje tudi na strokovnih posvetih in konferencah.

Terapevtsko obravnavo zagotavlja v skladu z Etičnim kodeksom Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.

Relacijska družinska terapija

Relacijska družinska terapija je inovativen model terapevtske obravnave, ki jo je razvil prof. dr. Christian Gostečnik. Omogoča globinsko preoblikovanje čustvenih vzorcev odnosov, ki so pripeljali posameznika, zakonca ali družino v stisko in trajnejše spremembe. Model se dopolnjuje še z najnovejšimi spoznanji s področja nevroznanosti. Priznan je s strani AAMFT – Ameriškega združenja za zakonsko in družinsko terapijo. Model je prejel tudi drugo nagrado na Forumu inovacij 2010 v Sloveniji.

Relacijska družinska terapija izhaja iz predpostavke, da je človek odnosno bitje, zato ga dojema v kontekstu odnosov s pomembnimi drugimi. Najpomembnejša za oblikovanje posameznikove osebnosti je njegova izvorna družina. Majhen otrok posrka vase čustveno dinamiko, vzorce obnašanja v svoji družini in tudi razvije različna prilagoditvena vedenja, da se lahko zaščiti pred doživljanjem bolečine in ostane v odnosu s starši. Vse to se tako globoko vtisne vanj, da to nezavedno ponavlja tudi v svojih odraslih odnosih. 

Relacijski družinski terapevt si prizadeva videti za obrambe in začutiti posameznika, par ali družino v vsej ranljivosti. V pogovorih med posameznikom, parom ali družino in terapevtom se postopoma odkrivajo nezavedni vzroki težav. Postopoma se ugotavljajo njihove korenine v preteklosti ter njihov vpliv na sedanji odnos do sebe in bližnjih. Vse to omogoča večjo funkcionalnost posameznika in bolj zadovoljujoče odnose.

»Naše telo si vse zapomni in vedno govori resnico, zato mu je potrebno prisluhniti!«

Megan Zajec

Sem diplomirana biopsihologinja, kmalu magistrica psihologije in specializantka študija gestalt psihoterapije z nekajletnimi izkušnjami dela s klienti in opravljanja različnih prostovoljnih del na nevladnih organizacijah, društvih ter študijske prakse v kadrovskem podjetju. Moje zanimanje za človeka in njegovo delovanje se je pričelo že v mlajših letih in se odražalo skozi moj značaj odprtosti ter prilagodljivosti, razvoj veščin komunikacije ter željo po povezovanju z ljudmi. Ker sem dovzetna tako za naravoslovni kot za družboslovni vidik sveta, me je študij biopsihologije dodatno podprl pri povezovanju teh dveh vidikov tudi v človeku samem. Interdisciplinarnost in integracija se mi zdita bistvena za razumevanje težav in zdravljenje k celosti. Šele, ko se človek zaveda vseh aspektov sebe, je resnično lahko svoboden v svojem delovanju. Zavedanje kot temelj gestalt psihoterapije daje človeku podlago za zavestno odločanje, kako želi živeti. Prek različnih vaj in metod ta vrsta psihoterapije človeka pripelje v stik samim s sabo, s čustvi in telesom ter ga opolnomoči, da lahko deluje v skladu s svojo notranjo resnico.

Morena Medoš

Sem diplomirana socialna delavka. V vzgoji in izobraževanju sem zaposlena 23 let. V Centru za komunikacijo, sluh in govor Portorož sem delala kot vzgojitelj v domu, v podaljšanem bivanju, sedaj pa sem 10 let zaposlena na delovnem mestu svetovalne delavke. Preko svetovalnega odnosa se vključujem v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela tako, da pomagam in sodelujem z vsemi udeleženci na šoli, s starši in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami.

V skrbi za lastno osebnostno rast sem v stalnem procesu izobraževanja. Del tega je tudi formalno izobraževanje za pridobitev naziva psihoterapevt realitetne terapije.

V okviru CPPK opravljam prakso kot študentka specializantka pod supervizijo. Društvo mi omogoča pridobivanje izkušenj dela s posamezniki, pari in družinami, ki izražajo potrebo po psihoterapiji. Verjamem, da je človek svobodno in odgovorno bitje, sam svoje sreče kovač.  Realitetna terapija je pristop, s katerim se klient ob terapevtu uči ozaveščati, razumeti in spreminjati lastno vedenje skladno z idejo, da sam upravlja s svojim življenjem.

Tamara Velikonja Pohlen

Je usposobljena psihoterapevtka realitetne terapije, z evropsko diplomo za psihoterapijo. Z realitetno terapijo se ukvarja od leta 2014. Deluje v zasebni praksi v Kopru in kot sodelavka Društva Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper (CPPK).

Nudi individualno psihoterapijo, psihoterapijo za pare in svetovanje pri vedenjskih in vzgojnih izzivih otrok ter mladostnikov. Pri obravnavi težav postavlja v ospredje  odnos, ki se vzpostavi med njo in stranko. Raziskuje prepričanja, strahove in blokade, na osnovi katerih deluje, in se osredotoča na razreševanje frustracije z namenom izboljšanja duševnega zdravja in pomembnih odnosov.

Bogato znanje ima tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Je doktorica edukacijskih ved in profesorica razrednega pouka z defektološko dokvalifikacijo. Zaposlena je na Centru za komunikacijo, sluh in govor in je tudi zunanja sodelavka Pedagoškega inštituta. Izvaja predavanja za učitelje in starše na temo vzgojne problematike otrok in mladostnikov na nacionalnem in mednarodnem nivoju ter delavnice čustvenega opismenjevanja in socialnih veščin za otroke.

V psihoterapevtski proces vas bo sprejela s človeško občutljivostjo in vas spremljala na vaši poti ob življenjskih izzivih, s katerimi se soočate.

Špela Podnar

Univerzitetno diplomirana sociologinja, magistrica psihosocialnega svetovanja po kognitivno – vedenjskem pristopu in specializantka integrativne transakcijske analize. 

Več let si je nabirala izkušnje z vodenjem ljudi v multinacionalnem okolju, kasneje pa se je odločila svoje znanje dopolniti na področju obravnave vedenjskih in duševnih težav; sprva  z magistrskim študijem kognitivno – vedenjskega svetovanja, kasneje pa še s psihoterapevtsko specializacijo v integrativni transakcijski analizi.

Dela individualno in s skupinami v svoji zasebni praksi v Kopru, kjer nudi svetovanja in psihoterapevtske obravnave. Svetovanje je namenjeno predvsem specifičnim problemom, je bolj površinsko in predstavlja krajši proces. Psihoterapija je na drugi strani bolj poglobljena in dlje trajajoča, saj se usmerja tudi v raziskovanje preteklosti.

Je članica Slovenskega društva za integrativno psihoterapijo in transakcijsko analizo ter Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.

Področja: depresija, tesnoba, najrazličnejši strahovi, panika, psihične stiske, kot posledica doživetja travmatičnega dogodka, težave s spanjem, prisilne misli in vedenja, občutja praznine, vprašanja o smislu življenja, nezadovoljstvo s seboj in občutja manjvrednosti, stiske v nosečnosti in času materinstva oziroma očetovstva, stres, izgorevanje pri delu in nezmožnost sprostitve, spoznavanje in raziskovanje samega sebe. 

Robert Klun

Je pravnik, mediator in specializant gestalt psihoterapije na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost (SFU) Univerze Sigmunda Freuda iz Dunaja, podružnica v Ljubljani, kjer je med drugim pridobil diplomo iz psihoterapevtske propedevtike.


Svoje znanje na področju psihoterapije je izpopolnjeval na:

  • Inštitutu IPSA – izobraževanje 1. in 2. stopnje iz EMDR (ang. Eye Movement Desensitization and Reprocessing);
  • Mastermind akademiji – certificiran praktik hipnoze;
  • SFU Ljubljana – dodatno izobraževal iz hipnoze/hipnoterapije;
  • SFU Ljubljana – enoletno izobraževanje iz psihoterapije otrok in mladostnikov;
  • Inštitutu za družinsko terapijo Kempler Ljubljana – delavnično izobraževanje iz gestalt partnerske terapije.

Kot specializant psihoterapije to, pod supervizijo izvaja v zasebni psihoterapevtski praksi v Kopru in Ljubljani, ter v okviru Ambulante SFU, v Kopru in Ljubljani.

Poleg psihoterapije izvaja tudi mediacijo. Mediacijo izvaja po modelu t.m. transformativne mediacije. Gre za model mediacije, ki temelji na predpostavki, da konflikt ni problem, ki ga moramo rešiti, zaradi česar sporov ne obravnava kot probleme, ki jih moramo rešiti, ampak kot priložnost za moralno rast in transformacijo konfliktne interakcije med sprtima stranema, skozi procesa opolnomočenja in priznavanja udeležencev. Mediacijo izvaja predvsem na področju družinske in delovno pravne mediacije.  Od 27.5.2020 je uvrščen na listo zunanjih izvajalcev družinske mediacije pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Manca Švara

Manca Švara, magistrica umetnosti, specializantka jungovske analitične psihologije – jungovske analize in arhetipska astrologinja. Študij analitične psihologije opravlja preko mednarodne zveze za analitično psihologijo IAAP. Magisterij iz umetnosti in oblikovanja je opravila na Univerzi v Ljubljani, izobraževanje iz psihoterapevtske propedevtike na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani, certifikat iz psihološke astrologije pa na Institutu IPAL v Ljubljani.

V svojem terapevtskem rada združuje različne pristope, osnova njenega psihoterapevtskega dela je vsekakor delo s simboli, sanjami in nezavednim. S pomočjo poznavanja kozmologije pomaga razumeti tudi arhetipske izzive posameznika v določenem življenjskem obdobju (pomembni so prehodi iz mladosti v odraslost, kriza srednjih let, priprave na zadnjo življenjsko obdobje). Pri delu z umetnostjo uporablja tehniko aktivne imaginacije in pa različne ustvarjalne pristope, ki odstirajo terapevtske plasti individualnega in kolektivnega nezavednega.

Dela pod strokovno supervizijo dr. Jožeta Magdiča, Maura Bonettija in Olge Kondratove. Njen učni analitik je Tine Papič. Upošteva etični kodeks SZAP in IAAP ter kodeks Psiholoških astrologov IPAL. Izvaja individualno jungovsko analizo, s pomočjo umetnosti in astrologije pa izvaja svetovanja s posamezniki, ki želijo delati na sebi in odkrivati svoje skrite potenciale.

V letu 2021 je skupaj s kolegicama iz Društva Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper izvedla cikel delavnic na temo Kakovostnega staranja. Tudi sicer jo zanima vseživljenjsko učenje in pojem gerotranscendence v povezavi z jungovskim pojmom individuacije.
Živi v majhni vasici na kraškem robu in dela v zasebni pisarni v Kopru na Gortanovem trgu 15. 

Matej Slavec

Mag. zakonskih in družinskih študij, specialist za zakonsko in družinsko terapijo, uni. dipl. organizator poslovnih sistemov ter profesionalni glasbenik (konservatorij, smer jazz). Na področju dela z ljudmi aktiven že deset let, veliko izkušenj predvsem iz pedagoških voda. Se stalno bogati z novimi izkušnjami, raziskuje nove terapevtske pristope.

Ljudje, naši odnosi, delovanje so ga vedno navduševali –  v želji po pomoči sočloveku se je znašel na magistrskem študiju zakonskih in družinskih študij, ki jih je nadgradil z specializacijo za terapevta. Terapevtsko prakos opravlja v centru Skupaj, center za družino – Enota Koper po modelu relacijske družinske terapije pod rednim supervizorstvom. Je član Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije in Društva Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč Koper (CPPK). Terapevtsko obravnavo zagotavlja v skladu z Etičnim kodeksom Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.

Dela po modelu relacijske družinske terapije izhaja iz predpostavke, da je človek odnosno bitje, zato ga dojema v kontekstu odnosov s pomembnimi drugimi. Najpomembnejša za oblikovanje posameznikove osebnosti je njegova izvorna družina. Majhen otrok posrka vase čustveno dinamiko, vzorce obnašanja v svoji družini in tudi razvije različna prilagoditvena vedenja, da se lahko zaščiti pred doživljanjem bolečine in ostane v odnosu s starši. Vse to se tako globoko vtisne vanj, da to nezavedno ponavlja tudi v svojih odraslih odnosih.

Tamara Andrašič

Logoterapevtka – deluje po konceptu Viktorja E. Frankla. Avtorica knjige Zaupaj življenju in predavateljica na področju razvoja čustvene inteligence. Psihoterapijo izvaja za posamenznika ali partnersko. Je članica društva Logos, Teama 11 in SKZP– Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.
Prostovoljka pri ZooSofia Koper in botra v projektu društva za otroke sveta.

Zaposlena je bila v društvu Svit Koper, kjer je delala z odvisniki od drog. Od leta 2019 dela v zasebni praksi s spremstvom supervizorja – mag. Klemen Kobal, spec. psihoterapevt, logoterapevt, supervizor, vodja stroke društva Team 11.

Želi si, da na psihoterapijo ne gledaš kot na tabu. To, da se odločiš za psihoterapijo, ne pomeni, da je s teboj kaj narobe ali da si čuden/čudna, temveč pokažeš izjemno moč, pogum in željo po napredku ter boljšemu življenju.
Skozi zaupen pogovor te vodi čez celoten proces. Tukaj je zate, da se z njo iskreno pogovoriš in predvsem slišiš sebe.
Je oseba, ki ni čustveno vpletena v tvojo situacijo, zato se lahkotneje prestaviš iz mesta in z njeno prisotnosjo hitreje prideš do cilja.
Tamara pove: Zaupam, da najdeš podporo in po(moč) za tvoje smiselne in temeljne rešitve v osebnih, partnerskih in poslovnih razmerjih.

Maja Šebalj

Sem Maja Šebalj imam trideset let delovnih izkušenj pri upravljanju človeških virov ali enostavneje povedano pri delu z ljudmi. Od tega sem že 20 let zaposlena v vzgoji in izobraževanju. Po osnovni izobrazbi sem pravnica, vendar me je delo z ljudmi v vzgoji in izobraževanju potegnilo v pedagoške vode, tako da sem se vključila v pedagoško andragoško izobraževanje ter ga uspešno zaključila na Univerzi na Primorskem.

Nadaljevala sem s študijem propedevtike na Sigmund Freud Univerzi v Ljubljani. Propedevtika je bila temelj za pričetek specialističnega študija psihoterapije. Po končani propedevtiki se nisem znala odločiti, kateri psihoterapevtski pristop izbrati in sem se prepustila toku. Poneslo me je v Gestalt psihoterapevtski pristop, ki sem ga tudi uspešno zaključila.

Študij pristopa Gestalt psihoterapije, ki temelji predvsem na izkustvenem izobraževanju, mi je prinesel uvid v moj lastni čustveni svet in spoznanje, da na svet okoli sebe gledam preveč racionalno in da moram včasih dopustiti tudi čustvom, da se izrazijo. Za izobraževanje, osebno rast in življenjsko izkušnjo sem hvaležna prim. dr. med. Jadranu Moroviću, psihiatru – psihoterapevtu in Dr.sc. Ireni Bezić ter drugim » mednarodnim trejnerjem« iz Centra IGW Zagreb ter IGW Avstrije.

Kakor večina » edukantov« psihoterapije, sem tudi sama opravila preko 100 ur osebne terapije ter 200 ur skupinske terapije. Izobraževanje pa ni nikoli zaključeno, zato se sama še naprej izpopolnjujem in si uresničujem vseživljenjsko željo po znanju. Znanje je zame pomembna vrednota. Moje osebno mnenje je, da ima vsak od nas poslanstvo, oziroma vlogo v družbi in odnosih. Dobro je spoznati, katera je naša vloga, predvsem zato, da ne poskušamo biti tisto, kar nismo. Biti tisto, kar nisi, te slej ko prej pripelje do izgorelosti in odtujitve od samega sebe.

Zase sem spoznala, da sem katalizator ali pospeševalec. Prav zaradi te naloge gledam na vlogo psihoterapevta kot na nekoga, ki ti je v oporo, ki sledi tvojemu napredku in ti v danem trenutku ponudi roko, da se potegneš čez življenjsko oviro in čez življenje samo.

Gestalt psihoterapija je zelo dinamična, kreativna in globoka, ne piše pa receptov za življenje. Vsak si mora recept napisati sam, ko spozna, katere sestavine za boljše življenje lahko prispeva on sam. Jaz vam lahko pri tem pomagam tako, da usmerjam v zavedanje in spoznavanja samega sebe.

Veselim se vašega klica in terapije z vami.

Polona Bažec

Petra Furlanič Dodič